Aktivno poslušanje
Aktivno poslušanje
V vsakodnevnem vrvežu, kjer se prepletajo različne informacije in so prisotni različni zvoki, je poslušati in slišati nekaj povsem različnega. Marsikdo si misli, da znamo vsi poslušati. Da nam je vsem dano, da imamo ta dar. Pa ja temu res tako?
Raziskava, ki je bila opravljena na ameriškem Harvardu s slabimi štiri tisoč udeleženci oz. objavljena na spletni strani Harvard Business Review, je pokazala, da posameznikom, za katere velja, da so dobri aktivni poslušalci, lahko pripišemo nekatere lastnosti oz. njihove navade pri poslušanju.
- Aktivno poslušanje ne pomeni, da smo tiho, ko naš sogovornik govori. Kot sta zapisala avtorja raziskave Jack Zenger in Joseph Folkman, imajo sogovorniki radi, da jih med pogovorom s kakšnim dobrim vprašanjem spodbudimo k poglabljanju lastnega razmišljanja. Na ta način vzpostavljamo dober kontakt in gradimo odnos.
- S tem, ko pozorno poslušamo sogovornika, gradimo na njegovi boljši samopodobi. Dobri poslušalci znajo narediti iz pogovora pozitivno izkušnjo, iz katere sogovornik nekaj pridobi. Če smo v pogovoru pasivni ali kritični, do tega ne bo prišlo. S svojim načinom komuniciranja naj bi vzpostavili varno okolje, kjer je prostor za najrazličnejše teme.
- Dobro poslušanje gradi odnos. Izmenjava informacij in mnenj poteka med sogovornikoma v obe smeri, oba pa sta v enakovrednem položaju. Slab poslušalec posluša le toliko časa, da najde razlog za kritiko ali dokazovanje, da je njegovo razmišljanje pravo. Raziskava z naslovom What Great Listeners Actually Do (Kaj odlikuje odlične poslušalce) je pokazala, da se dobri poslušalci lahko tudi ne strinjajo s sogovornikom, vseeno pa tega ne povedo na način, da se konstruktivna komunikacija prekine.
- Dobri poslušalci so nagnjeni k pomoči, in sicer na način, da delijo svoje predloge. Aktivno poslušanje pomeni podajanje povratnih informacij, katere sogovorniki sprejmejo kot dobronamerne. Kljub temu, da marsikdo ne želi in ne sprejema predlogov svojih sogovornikov, je aktivno poslušanje eno od meril, da se med sogovornikoma vzpostavi zaupanje in s tem manjši odpor do predlogov. V tem primeru sogovornik v predlogih čuti dobronamernost s strani tistega, s katerim se v danem trenutku pogovarja.
Mnogi smo mnenja, da pravi, dobri poslušalci poslušajo, nič ne komentirajo, s tem pa izkazujejo svojo prisotnost pri pogovoru. Na osnovi omenjene raziskave lahko zaključimo, da biti dober poslušalec pomeni aktivno sodelovati v pogovoru, podajati svoja mnenja, spraševati ter na ta način v pogovor vnašati pozitivno energijo in poskrbeti za varno okolje, še ugotavljata Zenger in Folkman.
Referenca: https://hbr.org/2016/07/what-great-listeners-actually-do